Kaj je astma? Ástma ali nadúha je kronična bolezen dihal; stalno vnetje dihalnih kanalov (bronhijev) vpliva na pretok zraka v/iz pljuč in s tem povzroča oteženo dihanje. Ko alergeni ali zgolj iritatorji pridejo v stik z vnetimi bronhiji, se ti zaradi prekomerne imunske reakcije še bolj zožijo, stisnejo in s tem močno otežijo dihanje. Če sindrom napreduje, pride do astmatičnega napada. Izločanje sluzi na stenah bronhijev se močno poveča; dihanje je skoraj nemogoče. Astma sodi med obstruktivne pljučne bolezni in je med kroničnimi pljučnimi boleznimi najpogostejša, saj prizadene 15-17 % ljudi.
Kaj so simptomi astme? Astma je bolezen, ki jo označuje trajno vnetje sapnic (bronhijev). Posledica vnetja in zoženja bronhijev so simptomi astme: težko dihanje, kašelj, piskanje ali občutek stiskanja v prsih. Simptomi astme se ponavadi pojavljajo občasno, ob poslabšanju vnetja bronhijev (nenadno poslabšanje astme).
Kako zdravimo astmo? Astme ne moremo pozdraviti, vendar z redno uporabo zdravil dosežemo občutno zmanjšanje simptomov, pogostosti poslabšanj in zavremo napredovanje bolezni. Zelo pomembna pri zdravljenju astme je poučenost bolnika o bolezni in seveda pripravljenost za sodelovanje pri zdravljenju. Vsak bolnik mora poznati sprožilce bolezni in se jim v čim večji meri izogibati. Redno si mora meriti in zapisovati največji pretok zraka v pljučih (PEF meter), saj lahko tako hitro prepozna bližajoče se poslabšanje astme in ustrezno ukrepa.
Kaj je inhalacija? inhalacija pomeni vdihavanje hlapov. Pri prehladu inhaliramo zato, da zmehčamo sluz in olajšamo čiščenje dihalnih poti.
Kaj je aerosol? Stanje snovi, pri katerem so drobni trdni ali tekoči delci velikosti od 0,001 do 100 ul razpršeni v plinastem mediju običajno zraku ali kisiku in tvorijo neke vrste meglo, uporablja se za inhalacije zdravil. Zaradi te lastnosti jo je moč vdihavati in s tem zdraviti bolezni dihal. Aerosolni inhalator nam v primeru zdravljenja omogoči vnos zdravilne raztopine v dihalne poti. V primeru, da hočemo ohraniti zdrave dihalne poti pa lahko z močjo inhalatorja vnašamo fiziološko raztopino in stem skrbimo za vlažne in čiste dihalne poti.
Kaj povzroča smrčanje ? Neprijetne zvoke smrčanja povzroči obstrukcija nosnih poti, ko zrak potuje iz ust skozi nos in obratno. Ko so mišice preveč sproščene jezik zapade in posledica tega je smrčanje ob vdihu in izdihu. Zvok smrčanja sproži ko strukturi udarita druga ob drugo medtem ko potuje zrak skozi med dihanjem. zrak skozi med dihanjem. Pri lažji obliki spalne Apnee in pri močnem smrčanju si pomagamo z ustnim nastavkom SOMNOLIS. Za težje oblike pa priporočamo uporabo CPAP aparatov.
Kaj je obstruktivna spalna Apnea (OSA)? Ko so glasnemu smrčanju pridružene občasne motnje dihanja (zastoji dihanja med spanjem) temu rečemo obstruktivna spalna apnea. Zelo resno postane, ko se teh epizod dogodkov apnee zgodi od 5x do 10x na uro. Takrat 10 sekund vmes ne dihamo. Apneja se pojavi le med spanjem.
Znaki apneje v spanju - glasno smrčanje med spanjem - pogosto zbujanje in hlastanje za zrakom - zbujanje s suhimi usti - jutranji glavoboli - močna utrujenost skozi ves dan - težave pri koncentraciji - razdražljivost in hitro menjavanje razpoloženj - velikokrat prevelika telesna teža - visok krvni tlak - znaki depresije
Kaj je CPAP aparat? CPAP (continuous positive airway pressure) aparat je še vedno najuspešnejša metoda zdravljenja obstruktivne spalne apnee (OSA), ki preko nosne maske piha ovlažen zrak pod določenim pritiskom (od 4 do 40 cm H2O) in s tem »prebija« zaporo v področju mehkega neba in žrela. CPAP aparate delimo na klasične CPAP aparate, ki stalno dovajajo zrak pod določenim tlakom in AUTO CPAP aparate, ki znižajo tlak v fazi izdiha. Obe vrsti aparatov pa v začetku uporabe nudita možnost postopnega prehoda na delovni tlak.
Kaj je CPAP maska? Pri uporabi CPAP aparata ste preko cevi povezani s posebej oblikovano nosno masko, v katero CPAP dovaja dovolj zraka, da ustvari zadosten pritisk, da pri vdihavanju ostanejo dihalna pota dovolj odprta. Spanje z CPAP aparatom je v veliki meri odvisno od kvalitetne maske. Največkrat je problem v pritrditvi maske, v kvaliteti vgrajenih materialov v samo masko, velikokrat pa tudi od oblike obraza uporabnika maske. Zato proizvajalci temu posvečajo veliko pozornost. Pred uporabo je potrebno preizkusiti kar nekaj mask, da dobite optimalno rešitev. • Pred vsako uporabo temeljito očistite obraz in masko. • Ne pritegnite držala maske preveč tesno. Pretesno pritegnjena maska lahko draži obraz in povzroča ali poveča netesnosti. • Zamenjajte masko, če postane obloga trda ali če so deli poškodovani.
Kaj je krvni tlak? Krvni tlak je sila – pritisk, s katero kri deluje na stene krvnih žil. Ustvarja ga srce, ki povprečno utripne sedemdesetkrat na minuto. Srce deluje v dveh taktih. Najprej se razširi in napolni s krvjo, zatem se skrči, da potisne kri v aorto. Ko se skrči (to fazo delovanja srca imenujemo sistola), nastane v žilah potisni (sistolični ali “zgornji”) krvni tlak. Ko se srce razširi, da se znova napolni s krvjo (to fazo delovanja srca imenujemo diastola), se tlak v žilah manjša. Tik pred ponovnim skrčenjem srca je tlak v žilah najmanjši – imenujemo ga diastolični (“spodnji”) krvni tlak. Vrednosti krvnega tlaka tako vedno navedemo z dvema številkama – zgornjo in spodnjo oz. sistoličnim in diastoličnim tlakom (npr. 120/80). Pravilno merjenje krvnega tlaka - Preden izvedemo merjenje krvnega tlaka, počivajmo nekaj minut (3–5 minut). - Meritev vedno izvajajmo na isti roki. - Med meritvijo krvnega tlaka naj bo manšeta v višini srca, ne glede na način merjenja krvnega tlaka. - Pri suhljatem nadlaktu odraslih in otrocih uporabimo ožje manšete (široke 7–9 cm). Pri debelem nadlaktu uporabimo širše manšete (široke 6–18 cm). - Krvni tlak merimo 2-krat zaporedoma, vmes naj bo minuta, dve presledka. - Pol ure pred meritvijo ne zaužijmo obroka, prave kave, niti ne kadimo niti ne uživajmo alkohola, pojdimo pa tudi na stranišče, saj tiščanje na vodo zvišuje krvni tlak. - Med meritvijo bodimo čim bolj sproščeni.
Veliko ljudi ima zvišan krvni tlak (hipertenzija) dolga leta, pa za to ne vedo. Nekontroliran a zvišan krvni tlak privede do različnih okvar: do možganske kapi, infarkta srca, do odpovedi srca ali ledvic. Je rezultat povečanega upora v žilah in povečanega dela srca. Upor v žilah se poveča zato, ker se žila stisne ali pa, ker se stena žile zadebeli. Na delo srca in na povečan žilni upor vplivajo številni dejavniki.
Pulzna oksimetrija Pulzni oksimeter je pripomoček namenjen merjenju zasičenosti arterijske krvi s kisikom in srčnega utripa. Rezultat meritve, ki se opravlja preko infrardečega tipala se kaže z vrednostmi, ki jih vidimo na zaslonu: vrednost kisika v krvi v odstotkih in število srčnih utripov. V pljučih se arterijska kri obogati s kisikom, za tako kri je značilno, da je svetlejše barve. Ko senzor nataknemo na prst, ima na nastavku za merjenje (ščipalki) na eni strani vira infrardečo svetlobo, na drugi pa fotodetektor, ki meri količino svetlobe, ki jo tkivo prepusti. S kisikom nasičen (saturiran) hemoglobin bolje prepušča rdečo svetlobo. Iz tega zaključimo, da manjša ko je koncentracija kisika, večja bo absorbcija rdeče svetlobe. Pulz detektiramo na način, da ob krčenju srca (sistoli) se arterije nekoliko razširijo, ob ohlapitvi (diastoli) pa se vrnejo v začetni položaj. Tehnologija pulznega oksimetra enostavno izkorišča pulzacijo, ki se prenaša po stenah arterij. Pri zdravem človeku, bo normalna odčitana vrednost saturacije (SaO2) med 97% - 99%. Pri ljudeh z normalno vrednostjo hemoglobina je vrednost 95% klinično še vedno sprejemljiva, kar je pod to mejo je potrebno zdravljenje.
Krvni tlak Krvni tlak je sila – pritisk, s katero kri deluje na stene krvnih žil. Ustvarja ga srce, ki povprečno utripne sedemdesetkrat na minuto. Srce deluje v dveh taktih. Najprej se razširi in napolni s krvjo, zatem se skrči, da potisne kri v aorto. Ko se skrči (to fazo delovanja srca imenujemo sistola), nastane v žilah potisni (sistolični ali “zgornji”) krvni tlak. Ko se srce razširi, da se znova napolni s krvjo (to fazo delovanja srca imenujemo diastola), se tlak v žilah manjša. Tik pred ponovnim skrčenjem srca je tlak v žilah najmanjši – imenujemo ga diastolični (“spodnji”) krvni tlak. Vrednosti krvnega tlaka tako vedno navedemo z dvema številkama – zgornjo in spodnjo oz. sistoličnim in diastoličnim tlakom (npr. 120/80). Pravilno merjenje krvnega tlaka - Preden izvedemo merjenje krvnega tlaka, počivajmo nekaj minut (3–5 minut). - Meritev vedno izvajajmo na isti roki. - Med meritvijo krvnega tlaka naj bo manšeta v višini srca, ne glede na način merjenja krvnega tlaka. - Pri suhljatem nadlaktu odraslih in otrocih uporabimo ožje manšete (široke 7–9 cm). Pri debelem nadlaktu uporabimo širše manšete (široke 6–18 cm). - Krvni tlak merimo 2-krat zaporedoma, vmes naj bo minuta, dve presledka. - Pol ure pred meritvijo ne zaužijmo obroka, prave kave, niti ne kadimo niti ne uživajmo alkohola, pojdimo pa tudi na stranišče, saj tiščanje na vodo zvišuje krvni tlak. - Med meritvijo bodimo čim bolj sproščeni.
Kaj je sladkorna bolezen? V vaših žilah in srcu kroži v vsakem trenutku približno 5 L krvi . V teh petih litrih krvi potrebuješ približno eno čajno žličko krvnega sladkorja za običajne aktivnosti. Če imate v krvi več kot čajno žličko sladkorja, potem bo ta dodatni sladkor upočasnil cirkulacijo krvi in povzročil vse težave, kar si jih lahko zamislite, ko gost, lepljiv sirup ovira pretok skozi vaše žile. To je zelo važno v primeru, ko človek postane sladkorni bolnik. Poznamo dva tipa krvnega sladkorja. Sladkorna bolezen tipa 1 se večinoma pojavlja pri otrocih in mlajših ljudeh. Bolezen se prične nenadno, značilni znaki so huda žeja in hujšanje kljub večjemu uživanju hrane in pijač. Nujna je takojšnja zdravniška obravnava in trajno zdravljenje z inzulinom. Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni (prek 90 %) in se pojavlja pri starejših odraslih osebah – povprečna starost ob odkritju bolezni je 55 let.
Kaj je inzulin? Inzulin je hormon, ki pomaga uravnavati krvni sladkor in pretvarja vrsto sladkorjev, ogljikovih hidratov in drugo hrano v energijo za vsakodnevno življenje.
Zakaj vdihavanje čistega kisika? Veliko večino kisika dobimo z dihanjem. Kisik se v naših telesih ne more uskladiščiti, zato je pravilno in dovolj globoko dihanje ključnega pomena za vnos zadostnih količin kisika. Vdihavanje čistega kisika jača koncentracijo, bistri misli ter dviga vitalnost in voljo do življenja.
Kaj spirometrija? Spirometrija je merjenje funkcionalne prostornine pljuč. Volumen izdihanega zraka in vitalna kapaciteta se merita s pomočjo izdihanega zraka v spirometer. Težave z dihanjem povzročata tako astma kot KOPB, zato je včasih težko določiti, za katero od bolezni gre. Seveda je ta dilema navzoča le pri odraslih, saj KOPB pri otrocih ne obstaja. Niso redki tudi primeri, ko ima lahko bolnik tako astmo kot KOPB. Ko so znani rezultati prvega merjenja s spirometrom, bolnik vdihne odmerek bronhodilatatorja. Ta pri bolnikih z astmo širi bronhije, pri bolnikih s KOPB pa bronhodilatator nima tega učinka. Če je pri vnovični spirometriji neposredno po inhalaciji bronhodilatatorja pljučna funkcija znatno boljša, je to znak za astmo, če pa je pljučna funkcija skorajda nespremenjena, ima bolnik KOPB.
Kaj je KOPB?
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je kronično obolenje dihal, za katerega so značilni kronično zmanjšan pretok zraka, kratka sapa, kašelj, piskanje in povečano nastajanje sluzi, kar otežuje dihanje in zmanjšuje bolnikovo zmožnost za opravljanje vsakodnevnih opravil.
Kaj je Hiperkapnija? Hiperkapnija je stanje povišanega parcialnega tlaka (ogljikovega dioksida) PaCO2 v arterijski krvi iznad 45 mmHg. Normalne vrednosti se gibljejo v razponu med med 35 in 45 mmHg.
